Smiselnost in izvedljivost kranjske severne obvoznice

Projekt severne obvoznice se v Kranju načrtuje že štiri desetletja. Trasa je bila prvič zarisana leta 1974 in naj bi potekala iz smeri Šenčurja od krožišča avtocestnega priključka Kranj-vzhod do križišča na Polici pri Naklem (skupaj pet kilometrov). Po napovedih mestne oblasti pred osmimi leti pod vodstvom Mohorja Bogataja bi moral biti projekt lansko leto že realiziran. Gre za megalomanski projekt, po ocenah iz leta 2006 vreden najmanj 2,4 milijarde takratnih SIT, kar brez upoštevanja inflacije znaša 10 milijonov EUR. Pri oceni stroškov pa je poleg inflacije treba upoštevati še prakso podcenitve velikih projektov, saj se je v preteklosti prvotno ocenjena cena velikih infrastrukturnih projektov v Sloveniji v končni realizaciji večkrat enormno povečala (Šentviški predor, Markovec, itd.).

S strani krajanov je glede projekta kar nekaj pomislekov, saj naj bi nova cesta povzročala hrup, onesnaževala zrak ter z dolgim viaduktom degradirala območje Primskovega in kanjon reke Kokre. Glavni pomislek pa sta predvsem smiselnost in izvedljivost investicije. Kljub temu, da bi pri projektu severne obvoznice sodelovala tudi država, bi bil ob letnem proračunu 65 milijonov EUR in naraščajoči zadolženosti mestne občine strošek za realizacijo projekta prevelik. Pod velikim vprašajem pa je tudi državno sodelovanje v projektu, saj bo proračun Direkcije RS za ceste v letu 2014 znašal le 8 milijonov EUR (v letu 2013 je znašal še 51).

Glede na to, da se projekt »vleče« že štirideset let in ga vsakokratna mestna oblast najbolj intenzivno napoveduje ravno pred lokalnimi volitvami, se zdi da tudi mestna politična elita v realizacijo ne verjame. Leta 2006 ga je napovedoval aktualni župan, leta 2010 ga je ponovno obudil župan Perne, danes pa ga aktualna mestna oblast ponovno vleče iz zaprašenih predalov.

Ob idejni praznini kaj drugega od aktualnih mestnih političnih veljakov niti ni za pričakovati. V obdobju krize je realistično planiranje še toliko bolj pomembno. Mestna oblast naj raje prioritetno preuči uresničljive infrastrukturne projekte, ki bi v veliko krajšem času in z manjšimi stroški razbremenili promet v Kranju.

Najbolj smiselno bi bilo razbremeniti promet z novim izvozom iz avtoceste, ki bi bil lociran na hitri cesti Kranj – Škofja loka / Kranj – Predvor (glej spodnjo sliko). Tako bi del severne obvoznice nadomestilo z obstoječo traso avtoceste, obenem pa bi se razbremenilo preobremenjeno krožišče na Primskovem pri Mercatorju. Drugi realistični in izvedljiv projekt pa bi moral biti povečanje že omenjenega krožišča na Primskovem pri Mercatorju, saj ne ustreza kapaciteti prometa, zaradi česar so zelo pogoste kolone vozil vse do krožišča v Šenčurju oziroma izvoza iz avtoceste Kranj-vzhod.

izvoz_avtocesta
Idejni osnutek izvoza iz avtoceste na cesto Kranj – Predvor (Diplomsko delo P. Zupan: Variante priključevanja vzhodne obvoznice mesta Kranj na AC Kranj, 2013)

Tako avtocesta kot rondo pri Mercatorju sta državni cesti, vendar bi moral biti, tako pri lobiranju za izvedbo projekta kot tudi za vse prostorske posege, ključni partner Mestna občina Kranj, katera bi morala biti tudi pobudnik obeh projektov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


7 + pet =

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>