Poročilo okrogle mize »Gospodarski zaton Kranja«

V torek, 9. junija 2009 je društvo ODGOVOR organiziralo okroglo mizo z naslovom »Gospodarski zaton Kranja«.

Sodelovali so:
prof. dr. Jože Mencinger, predstojnika Katedre za pravnoekonomske znanosti Pravne fakultete v Ljubljani;
g. Drago Martinjak, direktor podjetja EUROCOM, d.o.o.
ga. Ani Klemenčič, predsednica upravnega odbora GBD BPD d.d
g. Dejan Radšel, direktor kadrovske agencije Manpower d.o.o.
mag. Rajko Bakovnik, predsednik Sveta gorenjskih sindikatov;
g. Stane Štraus, podžupan Mestne občine Kranj

Uvodoma je mag. Bakovnik podal podatke o stanju v kranjskem gospodarstvu, ki seveda ni rožnato. Številna podjetja še vedno propadajo (Ibi, Aquasava), številna so na robu obstoja, brezposelnost pa se povečuje. Kranj je po mnenju večine sodelujočih zamudil pri prestrukturiranju in razvoju v prvi polovici devetdesetih let, ko niso bili narejeni potrebni strukturni ukrepi v gospodarstu. V preteklosti mesto tudi ni bilo uspešno pri črpanju evropskih skladov, ki bi olajšala prehod.

Ga. Klemenčič je navedla aktualne podatke o kranjskem in gospodarstvu in izpostavila, da kranjska podjetja ustvarijo premalo delovnih mest, so premalo dobičkonosna, proizvajajo premalo dodane vrednosti in postajajo vse manjša. Izpostavila je tudi problem neustrezno izobraženega kadra, ki ga ustvarja Fakulteta za organizacijske vede, ki bi v prvi vrsti morala proizvajajti zaposljiv kader.

G. Martinjak je navedel problem svojega podjetja, ki se želi širiti, a v Kranju ne najdejo ustreznega zemljišča po razumni ceni. Zaradi tega so bili primorani nakupiti primerno zemljišče v drugi občini, kamor se bodo tudi verjetno preselili.

Kot primer dobre prakse, ki bi jo lahko upoštevalo tudi mesto Kranj, je g. Radšel navedel mesto Brno, ki je podjetju IBM podarilo prostore in zemljišče opuščene tovarne, podjetje pa je tam uredilo center, ki zaposljuje več tisoč strokovnjakov iz cele Evrope, kar ima pozitivne učinke na celotno mestno gospodarstvo.

Pravih poslovnih con Kranj nima, majhna in srednja podjetja se selijo sodednje občine (Naklo in Šenčur), Kranj pa postaja spalno naselje. Podžupan mesta Kranj g. Štraus je ocenil, da se z mehanizmi, ki jih ima mestna oblast, lahko naredi bolj malo. Največ je možno narediti z vodenjem ustrezne prostorske politike.

G. Mencinger je ocenil, da Evropa na splošno izgublja delovna mesta, zaradi selitve proizvodnje na Daljni vzhod, kjer je delovna sila poceni in brez ustreznih pravic ter zato predstavlja tudi nelojalno konkurenco našim delavcem. Ocenil je, da se v zadnjem obdobju namesto globalizacije ponovno pojavlja trend lokalizacije.

Ocenjujemo, da je mestna oblast v Kranju v letih po osamosvojitvi na področju gospodarstva popolnoma zatajila, saj bi morala gospodarstvu nuditi ustrezno pomoč, predvsem infrastrukturno z logično in načrtno prostorsko politiko. Zelo zaskrbljujoče je, da podjetniki v Kranju še danes nimajo gospodarske cone, znotraj katere bi lahko razivjali podjetništvo. Kranj se v trenutnem obdobju gospodarske krize nahaja v nezavidljivi situaciji in potrebuje nov koncept gospodarskega razvoja. Treba je ustvariti nova in kvalitetnejša delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Univerzitetno šolstvo v Kranju je potrebno transformacije, saj bi moralo ustvarjati nove ideje in poklice, ki bodo zmožni delovati v kranjskem gospodarstvu. Mesto bi moralo napeti vse svoje sile v črpanje ustreznih skladov, predvsem pa poslušati potrebe gospodarstva, da bi po letih propada in stagnacije ponovno našli pot navzgor. Gorenjska je bila v preteklosti sinonim za razvitost in naprednost, zato so potrebni visoki cilji tudi za naprej.

Gašper Kleč in Marko Čehovin

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


dva × 3 =

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>