Neumni fantje – splošna matura in sistemska diskriminacija

Te dni je bila širša slovenska javnost že sedemnajsto leto zapored obveščena o rezultatih splošne mature. Izmed 7.138 dijakov, ki so maturo opravljali prvič, je bilo 60% deklet in 40% fantov. Analiza rezultatov splošnih matur od leta 1995 do danes nam razkriva, da je prav vsaka generacija deklet dosegala v povprečju višji splošni uspeh. Letos je bilo zlatih maturantk ponovno veliko več kot maturantov (225 deklet – 67% in 110 fantov – 33%). Med šestnajstimi briljantnimi maturanti (zbrali so vseh 34 točk) pa so tokrat le trije fantje (lani štirje med dvaindvajsetimi). Statistika nam torej govori, da se več deklet odloči opravljati splošno maturo, obenem pa so tudi bolj uspešne.


Fantje so neumni. Vrži skale v njih!

Cilj splošne mature je po Zakonu o maturi meriti znanje in usposobljenost za univerzitetni študij. Na podlagi tega merjenja in interesa vpisa pa se vzpostavijo kriteriji za vpis na posamezne fakultete. Velik problem pa nastane, če splošna matura v zadostni meri ne meri tega, kar naj bi merila.

Znanje in usposobljenost za univerzitetni študij naj bi bilo med obema spoloma enako razporejeno. Če ima sedemnajst let zapored ena populacija stalno boljše rezultate kot druga, potem je nekaj narobe s sistemom in ne s populacijo fantov.

Matura je za mlade ljudi izjemnega pomena, saj si lahko le na podlagi dobrih rezultatov svobodno izberejo svojo prihodnost. Le tako lahko izberejo študij in poklic, ki jih resnično veseli in za katerega so najbolj motivirani. Obenem pa je matura na dolgi rok izjemno pomembna tudi za prihodnost slovenske družbe. Mladi si v Sloveniji lahko le na podlagi odličnih rezultatov mature – zaradi zelo visokih vstopnih kriterijev – izberejo določene študijske smeri, npr. medicino in pravo. V Sloveniji imamo zato na določenih področjih veliko več študentk in diplomantk. Posledično je v tradicionalnih poklicih kot sta zdravnik in sodnik začel prevladovati ženski spol.

Zaradi neprimerne spolne porazdeljenosti ocen, je sistem splošne mature po sedemnajstih letih treba spremeniti oziroma izboljšati. Ena možnost je vrnitev v stari sistem sprejemnih izpitov za vsako fakulteto, kar bi zaradi pomanjkanja centralnega nadzora verjetno povečalo možnosti koruptivnosti. Druga možnost pa je izboljšava obstoječega sistema, ki bi boljše meril znanje in usposobljenost za univerzitetni študij, kar vključuje tudi nadarjenost in zmožnost samostojnega mišljenja, pri čemer je treba zagotoviti, da bo populacija obeh spolov dosegala bolj primerljive rezultate.

V kolikor se sistem ne bo spremenil, bi v izogib nadaljnji diskriminaciji kdo utegnil vpeljati že uporabljeno rešitev v politiki v obliki uvedbe kvot tudi za vpise na fakultete.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


+ šest = 9

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>