Potreba po spremembi volilnega sistema

Po parlamentarnih volitvah konec leta 2011 smo državljani ponovno ugotovili, da je slovenski politični prostor razklan na dva dela. Predovlilno in povolilno dogananje pa nas je dokončno utrdilo v prepričanju, da oba bloka pretežno obvladujejo na eni strani Janša, na drugi pa t. i. »botri iz ozadja«. Zdi se, da se bo ob nadaljevanju političnih afer pred volitvami vseprisotno nezadovoljstvo nad politično elito zelo kmalu ponovilo. Slovenija v aktualni krizi ne potrebuje le ekonomskih reform, ampak tudi globlje sistemsko-politične spremembe, ki tako kot na zadnjih volitvah za posledico ne bodo imele le dvotretjinsko zamenjavo poslancev, ampak popolnoma drugačen izbor naših političnih predstavnikov, o mandatu katerih bomo odločilno odločali volilci.

Kljub nekompatibilnosti glavnih akterjev na t.i. levici in desnici, je Janković v prvi polovici januarja 2012 po sestanku z Janšo javno priznal, da sta se strinjala glede smiselnosti vpeljave večinskega sistema. Do dvotretjinske večine za uveljavitev novega volilnega sistema jima manjka le šest parlamentarnih glasov. Ob morebitni uveljavitvi pa si verjetno obetata učvrstitev svoje pozicije znotraj političnih blokov in končanje zamudnih in napornih koalicijskih usklajevanj.

volitve

PROPORCIONALNI VOLILNI SISTEM
Proporcionalni volilni sistem je bil v Sloveniji prvič uprabljen na prvih demokratičnih volitvah leta 1990. Volilni sistem se je kasneje večkrat dopolnilo, spremenil pa se je tudi prag za vstop v parlament iz 2,5% na 3,3% (leta 1992), zdajšnji 4% prag pa je bil prvič uporabljen na volitvah leta 2000. V Sloveniji smo decembra 1996 imeli referendum o volilnem sistemu, na katerem je bil izmed treh predlaganih sistemov (ob skromni udeležbi – 38%) relativni zmagovalec večinski sistem – s skoraj 45% glasovi tistih, ki so glasovali. Kljub razsodbi Ustavnega sodišča, da je na referendumu zmagal večinski volilni sistem, in pozivu k spremembi volilne zakonodaje, se je Državni zbor temu izognil in proporcionalni sistem zapisal v Ustavo.

Proporcionalni sistem preko strankarskih list, ki jih oblikuje peščica posameznikov iz vodstev strank, omogoča vladavino ozkih političnih elit. Ob izboru kandidatov na strankarske liste je z izbiro najbolj lojalnih in poslušnih prisotna negativna selekcija. Na podlagi populacije in preteklih rezultatov je možno s precejšnjo gotovostjo določiti, kateri volilni okraji so za posamezno stranko izvoljivi, kar poslance postavlja v stalno odvisnost od ozkih strankarskih elit in podvrženosti strankarski disciplini. Proporcionalni sistem z načinom selekcije kandidatov vzpostavlja večjo odtujenost volivcev od svojih političnih predstavnikov oziroma od poslancev, saj so v parlament izvoljeni posamezniki, ki so v svojih volilnih enotah prejeli relativno malo število glasov (na zadnjih volitvah je bilo izvoljenih več poslancev, ki so dobili manj kot 10% glasov v svojih volilnih okrajih, nekateri so prejeli le 700 glasov). Odtujenost pa povečuje tudi nesorazmerno teritorialno predstavništvo v parlamentu, saj veliko volilnih okrajev v Sloveniji sploh nima svojega predstavnika, če pa ga že ima, pa poslanci velikokrat nimajo stalnega prebivališča v okraju, kjer so bili izvoljeni. Vpliv volilcev na izvolitev posameznih poslancev je zanemraljiv, saj o tem odloča zapleten volilni izračun, zato volivci na volitvah v prvi vrsti volijo stranke. Z odtujenostjo volivcev od poslancev (in obratno) se zmanjšuje odgovornost poslancev do volilne baze in državljanov, posledično pa se povečuje lojalnost poslancev do strank, ki jim s postavitvijo v izvoljiv okraj omogočajo izvolitev.

VEČINSKI VOLILNI SISTEM
Z večinskim volilnim sistemom se v Sloveniji največkrat srečamo, ko volimo župane in predsednika republike (v obeh primerih dvokrožnim). Na parlamentarnih volitvah bi večinski volilni sistem tehnično potekal podobno. Ustvarilo bi se toliko zaokroženih volilnih okrajev (po številu volivcev približno enako velikih) kot je poslancev – zmanjšano za predstavnika manjšin (trenutno 88). Zmagal pa bi tisti kandidat, ki bi pridobil relativno (enokrožni sistem) ali absolutno večino (dvokrožni sistem).

Večinski volilni sistem bi število parlamentarnih strank dolgoročno zagotovo zožil (v prvi fazi je sicer možno, da bi njihovo število začasno celo naraslo). Po vsej verjetnosti pa bi se v Sloveniji postopoma izoblikovale tri močne politične opcije.

Poleg večje transparentnosti bi večinski volilni sistem v slovenski politični prostor prinesel večjo odgovornost in legitimnost poslancev ter jim omogočil večjo povezanost z volivci. Obenem pa bi z večino, ki jo mora vsak kandidat zbrati v svojem okraju, povečal kompetenco in zrelost izvoljenih predstavnikov ter onemogočil ekstremne politične poglede. Dejstvo, da bi bili poslanci za svojo izvolitev v prvi vrsti odgovorni volivcem in ne strankarskim listam, bi popolnoma spremenilo tudi razmerja moči v političnih strankah.

Ker obstoječi sistem zelo ozki strankarski eliti omogoča koncentracijo zelo velike moči, so poslanci večkrat zminimalizirani le na anonimne predstavnike strankarskih list oziroma na marionete, ki predstavljajo parlamentarni glasovalni stroj. Z bolj samostojnimi poslanci, izvoljenimi po večinskem volilnem sistemu, bi se popolnoma spremenila razmerja moči znotraj strank, kar bi prekinilo naraščajoči trend strankokracije. Večinski volilni sistem bi popolnoma spremenil sestavo parlamenta, saj velik del aktualnih poslancev v svojem volilnem okraju ni zmožnih prepričati večine volilcev. To pa bi lahko na vrh slovenske politike prineslo tako iskane nove politične obraze in spremenilo podobo političnega prostora.

SPREMEMBA VOLILNEGA SISTEMA
Če želimo preseči vrednostno, politično, ekonomsko in pravno krizo se mora temeljito spremeniti politična elita. Zato je sprememba sistema izbora predstavikov v zakonodajno telo nujna, pa naj bo to v smeri kombiniranega (kombinacija med proporcionalnim in večinskim sistemom) ali večinskega volilnega sistema. Le tako se bo lahko uresničil 60. člen slovenske ustave, ki nedvoumno govori o tem, da morajo imeti volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.

Na žalost pa za spremembo volilnega sistema ni veliko možnosti, saj – kljub omenjenim dogovorom med predsednikoma dveh največjih strank – širši politični eliti, vključno z vsemi »botri«, odgovarja varno skrivanje za namišljeno parlamentarno pluralnostjo, ki jo omogoča proporcionalni sistem. Obenem pa je tudi malo verjetno, da bo dvotretjinska večina poslancev bistveno spremenila sistem, ki jim je omogočil izvolitev.

Opomba: prispevek predstavlja stališče avtorja in ne nujno Društva ODGOVOR.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


5 + osem =

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>