“Zamolčana napaka” in izguba kredibilnosti slovenske politike

Petek 12. junij 2009 je dan, ko je slovenska politika dokončno izgubila svojo kredibilnost. Minister Gregor Golobič se je po predhodnih skrbnih pripravah v zgodnjih popoldanskih urah odločil, da njegova “zamolčana napaka” ni dovolj velik razlog, da zapusti politično prizorišče. Z virusom nekredibilnosti se je dobro uro po odločitvi ministra Gregorja okužil še predsednik vlade, ki je ocenil, da sicer “ni prav, da se tisku zamolči premoženjsko stanje”, vendar pa očitno “napaka” ni bila dovolj velik razlog za postopek njegove razrešitve.

Zanimivo in nič kaj presenetljivo je, da so tako miljonar Gregor kot njegovi politični zavezniki prevzeli termin, ki zmanjšuje ministrovo težo ravnanja. Minister Gregor namreč javnosti ni zgolj “zamolčal” svojega premoženja, ampak se je javnosti zlagal, kar pa je bistvena razlika. Zamolčal bi, če na vprašanje novinarja ne bi odgovoril, ali bi se vprašanju izognil ali pa bi preprosto sporočil, da novinarja to nič ne briga. Minister Golobič in predsednik ZARES se je zlagal, saj odgovor na jasno novinarjevo vprašanje ni bil resničen.

Pričakovali bi, da bo opozicija na čelu z SDS ob vsem tem dogajanju napovedala interpelacijo, vendar se je predsednik največje opozicijske stranke omenjenega junijskega petka hitro odločil, da interpelacije ne bo. Janez Janša je ocenil, da “tak korak ne bi bil smiseln, ker bi koalicija glasovala proti interpelaciji ne glede na dokaze in bi se potem izgovarjali na rezultat”. Precej nenavaden odgovor voditelja opozicije, ki ima za seboj že nič koliko interpelacij, ki so imele veliko manj možnosti za uspeh kot omenjena. SDS bo torej samo glasno kritizirala Golobiča, interpealcije pa ne bo vložila, saj se očitno boji očitkov o lažeh svojega vodje, o katerih bi poslanci pozicije na razpravi o interpelaciji z veseljem spregovorili. Janša je bil namreč po besedah dr. Vlada Miheljaka “večkrat dobljen na laži kot kateri koli politik v Sloveniji”. Prikrivanje in laž postajata način političnega ravnanja, kar je po mnenju Spomenke Hribar začel Janez Janša, “ki do današnjega dneva ni podal ne moralnega ne finančnega poročila o preprodaji orožja”.

Vonj slovenske politike pa je še bolj pokvarilo dejstvo, da se je v razpravo pred in po končni odločitvi ministra Gregorja vključil še sam predsednik države in ga podprl. Za izkušenega diplomata na taki poziciji bi se pričakovalo, da bo ostal modro tiho. Toda ni, kar še bolj odraža sprevrženost in krizo slovenske politike.