Poročilo okrogle mize »Prometna infrastruktura v Kranju«

Galerija Dali, 13. januar 2009 od 18:10 do 20:15.

Gosti:

- g. Ciril Oblak, direktor Arhitekt biro Oblak; - g. Jure Pejanovič in g. Dževad Kulenović, Direkcija Republike Slovenije za ceste; - doc. dr. Marijan Žura, predstojnik Prometnotehniškega inštituta Fakultete za gradbeništvo in geodezijo; - g. Emil Humar, direktor Avtošole Humar; - mag. Brane Lotrič, direktor B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o.; - g. Brane Šimenc, predstavnik Mestne občine Kranj

Moderator: g. Gašper Kleč

prometna_infrastr04

Glavna tema okrogle mize se je ustvarila kar sama, z začetnimi vprašanji gostom o tem, kaj jih v Kranju najbolj moti. Emil Humar iz avtošole Humar je izpostavil pomanjkanje napredka v Kranju v zadnjih dvajsetih letih, zlasti ga je zmotila t.i. vzhodna obvoznica mimo nakupovalnih centrov vzhodno od naselja Planina, ki je izgubila svojo funkcijo. Brane Lotrič iz B&B izobraževanja je dodal, da Kranj postaja predmestje Ljubljane zaradi umiranja lastnega gospodarstva. Posledično se številni občani vračajo z dela izven občine v popoldanskih urah, kar povzroči kolone vozil. »Peljimo se ob 3., 4. ali 5. uri popoldne iz Ljubljane, ustavimo se že na rondoju ob izvozu Kranj-vzhod! Dejstvo je, da prometna infrastruktura ni sledila trendom. Urejanje stvari za nazaj pa je prepozno,« je še povedal Lotrič. Dodal je še, da bi morali rešiti problem pomanjkanja parkirišč v bližini mestnega jedra, saj bi to le tako zaživelo.

Arhitekt Ciril Oblak je poudaril aspekt širjenja mesta Kranj in njegovega postopnega združevanja s Šenčurjem. »Sama od sebe se ponuja še ena vpadnica. Mimo Tuša proti Komunalni coni, proti Vogljam in do podvoza pod avtocesto. Ta bi razbremenila obstoječo vpadnico od Mercatorja do Zdravstvenega doma,« je povedal Oblak. Po njegovi viziji naj bi avtobusna postaja stala v nadstropju, nad obstoječo železniško postajo.

prometna_infrastr05

Prometni inštitut je izvedel že nekaj študij, vendar se je le malo od njih uresničilo. »Predlagali smo vzhodno vpadnico, severno obvoznico, nov priključek z avtoceste na cesti Kranj-Jezersko, vendar je bilo malo od tega realiziranega,« je pojasnil predstojnik Marijan Žura.

Brane Šimenc z Mestne občine Kranj (MOK) je poudaril, da gost promet ni le težava mesta Kranj, pač pa vse bolj tare številna slovenska mesta. »Prvi rezultat pogovorov, ki so potekali in še potekajo bo ureditev Kidričeve cesta od semaforskega križišča na Zlatem Polju vključno s krožnim križiščem pri Prešernovi šoli,« je povedal Šimenc. Opozoril je tudi, da se parkirne hiše v Kranju soočajo s premajhno zasedenostjo, ljudje pa naj bi raje parkirali tako, da jim ni treba plačati parkirnine.

Jure Pejovič z Direkcije za ceste je povedal, da je težava v hitrih in agresivnih trgovskih centrih, razvoja katerih država s cestami ne dohaja. Umeščati cesto po njegovo pomeni leta in leta, zatakne pa se pri lastništvu, soglasjih ter seveda sredstvih, kar je potrdil tudi Šimenc z MOK. Zaenkrat pri Direkciji pripravljajo študije štiripasovne ceste med nakupovalnim centrom Mercator in Šenčurjem, predvidoma bi povečali tudi križišča. »Povsod so problemi, v Kranju, v Celju, v Laškem, vendar ne gre obupati. Trudili se bomo po največjih močeh,« je še dejal Pejovič.

Dževada Kulenovića, planerja z Direkcije za ceste, je zmotilo, da se občina Kranj s svojimi pobudami ni obračala na direkcijo. Kot je pojasnil Kulenović, se projekti ne morejo realizirati dokler ostajajo na ravni pogovorov in želja. To je razburilo navzočega podžupana Igorja Velova. Povedal je, da je korak od predlogov do uresničitve velik, hkrati pa Kulenoviću predlagal obisk s strani MOK v prihodnjih dneh, ki naj bi pripomogel k doseganju želenih ciljev. Glede izničene obvoznice ob novonastalih nakupovalnih centrih je Velov pojasnil, da so bila vsa nakupovalna središča nastala v času prejšnjih županov, zato trenutno vodstvo občine, tako Velov, le nosi posledice odločitev iz časa pred svojim mandatom. Posledica napačnih odločitev prejšnjih županov naj bi bila tudi nezmožnost izgradnje vzhodne vpadnice in severne obvoznice. Sicer pa občina načrtuje izgradnjo krožnega križišča na dnu Jelenovega klanca, prav tako med Brioni in policijsko postajo. Po mnenju Velova so tako glavni problemi napačne poteze nekdanjih županov, prostorski akti in lastništvo zemljišč.

Pejovič z Direkcije za ceste je o vprašanju kolesarskih stez dejal, da se postopki najhitreje premikajo na območjih, kjer je pomemben turizem. V Kranju naj bi kolesarska steza potekala poleg štiripasovnice med Mercatorjem in šenčurskim rondojem.

K besedi je moderator povabil tudi poslušalce, med njimi župana občine Šenčur Mira Kozelja, predsednika Krajevne skupnosti (KS) Vodovodni stolp Ludvika Gorjanca, predsednika KS Primskovo Draga Štefeta, podžupana MOK Bojana Homana in še nekatere.

prometna_infrastr06

Prepričani smo, da bo javna razgrnitev problematike prometne infrastrukture v Kranju, pripomogla k bolj aktivnemu reševanju problematike v bodoče. Obenem tudi upamo, da smo pripomogli k tem, da bosta oba ključna akterja, tako občina kot država, čimprej izboljšala svoje sodelovanje na področju urejanja prometne infrastrukture.