Odpadki so ena najpomembnejših slovenskih okoljskih problematik. Ob nedavnem obisku evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika v Sloveniji so bili naši politiki opozorjeni na nezadostno reševanje problematike odpadkov. Po nastopu novega ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnića pa problematika odpadkov postaja ena od prioritet Ministrstva za okolje in prostor. Nekatere slovenske občine (in regije) se s to problematiko načrtno ukvarjajo že več let (desetletij) in jo tudi vzorno rešujejo. Gorenjske občine pa na žalost še vedno niso zmožne problematike razrešiti s skupnimi močmi v korist svojih občanov.
Ker je ravnanje z odpadki v Mestni občini Kranj vse bolj pereč (in drag) problem za občane, je Društvo ODGOVOR v torek 30. marca v prostorih lokala Galerija Dali v Kranju organiziralo okroglo mizo glede na temo »Problematika odpadkov v Kranju«, na kateri so sodelovali: Bojan Dejak, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javne službe in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor; Stane Štraus, podžupan Mestne občine Kranj; mag. Borut Sajovic, župan Občine Tržič; Ivan Hočevar, svetovalec direktorja Komunale Kranj in bivši direktor podjetja; Karl Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije in generalni sekretar Stranke ekoloških gibanj Slovenije; Mila Leskošek, vodja projekta Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje iz družbe za ravnanje z odpadki Simbio, d.o.o. Okroglo mizo je moderiral Gašer Kleč iz Društva ODGOVOR.
Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor (MOP) Bojan Dejak je izpostavil, da močno podpira čimprejšnji dogovor gorenjskih županov glede lokacij centrov za ravnanje z odpadki. Zatrdil je, da bo MOP podprlo le enoten dogovor vseh gorenjskih občin. Enoten dogovor je najbolj racionalen tudi po besedah Karla Lipiča iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije, saj le zadostna količina odpadkov omogoča ekonomsko upravičenost investicij. Gorenjska regija je bila ena prvih, ki je uvedla organ CERO (člani so župani gorenjskih občin), vendar pa so danes Gorenjsko ostale regije prehitele. Prihodnost odlaganja smeti v Sloveniji Lipič vidi v šest do sedmih regijskih deponijah in v dveh do treh centih za termično obdelavo smeti.
Predstavnik Komunale Kranj, v katero je vključenih sedem gorenjskih občin, Ivan Hočevar je izpostavil, da je bil v Kranju narejen določen premik glede ravnanja z odpadki, predvsem pri ločenem zbiranju, s čimer se število odpadkov na prebivalca v Kranju zmanjšuje. Ob tem je podžupan Mestne občine Kranj (MOK) Stane Štraus sporočil, da bo do poletja v Kranju uvedena nadgradnja ločenega zbiranja odpadkov, saj bodo vsa gospodinjstva dobila tri različne posode, s čimer se bo izboljšalo ločevanje odpadkov. Tako predstavnik komunale kot podžupan Kranja sta strinjala, da je predvidena rešitev na Gorenjskem, in sicer sortirnica in predelovalnica v Kranju, odlagališče pa v Tržiču in Mali Mežakli, v danih okoliščinah najboljša rešitev, saj iz Kranja prihaja daleč največ odpadkov. Le-te pa bi se pred nadaljnjim odvozom sortiralo in tako zmanjšalo njihovo količino. Podžupan Štraus je sicer izpostavil, da bi bila najboljša rešitev, če bi bilo tudi odlagališče v Kranju oziroma, da bi se ohranila sedanja lokacija v Tenetišah. Del krivde za to, da to danes ni več mogoče, je pripisal MOK, saj z okoliškimi prebivalci Tenetiš več let ni bilo vzpostavljenega dialoga, posledično pa se je vzdrževala umetna raven cen odlaganja odpadkov.
Mila Leskošek je predstavila dobro prakso vzpostavitve Regionalnega centra za ravnanje odpadkov v Celju, kjer so uspeli s 70 odsotnim deležem evropskih sredstev vzpostaviti racionalen in sodoben center. Z vzpostavitvijo regionalnega centra so v Celju pričeli že leta 1993 z odkupovanjem zemljišč in prvimi idejnimi zasnovami. Ključnega pomena za uspeh regionalnega centra v Celju je redno in kvalitetno sodelovanje z okoliškimi krajani oziroma krajevno skupnostjo, zato tudi ni nikakršnih pritožb občanov. Izpostavila je, da v Celju v sklopu centra za ravnanje z odpadki deluje sežigalnica, ki je hkrati tudi toplarna, ki pozimi oskrbuje okoliška naselja s toploto, poleti pa proizvaja električno energijo. Vplivi na okolje centra za predelavo z odpadki so zaradi najnovejših tehničnih rešitev minimalni, kljub temu pa so občasne težave z obratovanjem, saj je kultura ločevanja odpadkov v Sloveniji še na nizkem nivoju (občasno nepravilno razvrščeni veliki kovinski deli poškodujejo naprave za obdelavo odpadkov). Svetovala je, da bi bilo dobro, da vsaka regija ne razmišlja o svojem konceptu CERO, saj je bolj racionalno, da se učijo na izkušnjah iz celjskega primera in se ga še izboljša.
Župan občine Tržič mag. Borut Sajovic je sporočil, da so v Tržiču v zadnjih letih precej zmanjšali število odpadkov na prebivalca in da imajo v svoji občini dovolj prostora za odlaganje odpadkov za celotno gorenjsko regijo. Izrazil je prepričanje, da se gorenjski župani do 4. junija lahko dogovorijo glede lokacij sortirnice, predelovalnice in odlagališča odpadkov. Takrat bo namreč potekel rok, ki so si ga postavili župani gorenjskih občin, da se razreši problematiko ravnanja z odpadki. V nasprotnem primeru bo občina Tržič razmislila o ponudbi občine Jesenice o skupnem pristopu pri reševanju problematike odpadkov, občina Kranj pa bo svoje odpadke verjetno začela odvažati v Ljubljano. Če ne bo dogovora županov, bo možnost koriščenja evropskih sredstev iz tokratne finančne perspektive malo verjetna, zato bodo v prihodnosti evropska sredstva skoraj zagotovo nižja, posledično pa prispevek občin večji, kar bo pomenilo še večji pritisk na cene odlaganja smeti.
Bojan Dejak je poudaril, da se je v Sloveniji v zadnjih letih veliko naredilo na ločenem zbiranju odpadkov, s čimer se zmanjšuje tudi skupna količina smeti. S tem pa postaja cilj, da se reciklira vsaj 50% odpadkov, bolj uresničljiv. Izpostavil je, da MOP podpira koncept termične obdelave smeti, kar je močno podrl tudi Karl Lipič in izpostavil, da je tehnologija v zadnjem času toliko napredovala, da to predstavlja za okolje najbolj ustrezno rešitev. Odpadki so lahko zelo koristen vir surovin, problematično pa je, da se kar 85% odpadkov v Sloveniji odloži v odlagališčih, kar poleg negativnega vpliva na okolje pomeni tudi veliko neizkoriščenost surovin, zato se mora probleme z odpadki začeti reševati takoj.
Mila Leskošek je za konec predlagala, da mora pri reševanju problematike odpadkov prevladati zdrav razum, zato se ji je zdelo nenavadno, da je MOK za svetovanje izbire lokacije sortirnice najelo podjetje, ki ne prihaja iz lokalnega okolja, čeprav ravno lokalni prebivalci najbolj vedo, kje so za to najbolj primerne lokacije. Zato je pri reševanju problematike ravnanja z odpadki še enkrat izpostavila potrebo po stalnem dogovarjanju z lokalnim prebivalstvom, pri čemer morajo biti s strani občine prisotni kredibilni ljudje, ki jim lokalno prebivalstvo lahko zaupa.
Marko Čehovin in Gašper Kleč
